Ko gore zažarijo
“Hodim po ozki stezici, obdani s travami, ostrimi kot je življenje v tem prelepem in tako brezkompromisnem divjem svetu. Pot me vodi med nizkimi borovci, v brezvetrju in v bleščanju jutranjega sonca nad oblaki, ki so zakrili še zadnje kotičke dolin. Končno dosežem težko pričakovani vrh, ko ugotovim, da se pot tukaj ne konča, da je vrh še nekje naprej, višje, dalje …”
Odlomek iz knjige Ko gore zažarijo
Milenko Petrovič 